Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) v soboto, 4. marca izpeljal še zadnjo akcijo obnove pogorelega gozda na Krasu to pomlad. Z akcijami nadaljujemo spet jeseni, ko bodo razmere za to primernejše.

Akcije se je udeležilo okoli 500 prostovoljcev, čebelarjev in Hoferjevih sodelavk in sodelavcev z družinami. V Mirenskih borih so jim strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije pojasnili vsa navodila, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in izpostavil, da se čebelarji dobro zavedajo, kako pomemben je gozd za čebele, zato so se tudi odločili, da v okviru projekta Dan sajenja medovitih rastlin letos pomagajo pri obnovi gozdov po požaru na Krasu. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev se je zahvalil vsem prostovoljcem in znova izpostavil, da je obnova gozda tek na dolge proge, saj se s tovrstnimi deli želi prehiteti razrast robidovja in tujerodnih invazivnih vrst ter naravi vrniti reprodukcijski material, ki ga je požar uničil. Besedo dobrodošlice sta vsem namenila tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in direktorica zavoda Turizem Miren - Kostanjevica mag. Ariana B. Suhadolnik, ki sta poudarila, da cenijo pomoč, ki jo prostovoljci iz vse Slovenije namenjajo za pomoč Krasu.

V enem samem dopoldnevu so prostovoljci posejali 300 kilogramov semen medovitih dreves - javorja, lipe, lipovca in maklena na okoli 20 hektarjih pogorelega gozda in tako pripomoglo k ponovni rasti gozda na Krasu in prihodnosti čebel. 

To je bila še zadnja spomladanska akcija, s katero se je ob pomoči prostovoljcev in gozdarjev ZGS pomogalo pri obnovi gozda z drevesnimi vrstami, ki imajo največ možnosti, da vzniknejo na tem območju, in bodo nekoč predstavljale tudi pašo za čebele. Nove akcije obnove pogorelega gozda bodo spet jeseni, ko bodo razmere za uspeh sajenja ugodnejše, saj sadike potrebujejo čas, da se prilagodijo na novo okolje in razvijejo ustrezno zaščito pred poletno vročino in sušo.